Poletje se s prvimi meglenimi in hladnejšimi jutri počasi poslavlja; današnji deževni dan in prihodnje, ki bodo sledili, pa bo prav prijetno preživeti ob prebiranju najnovejših uspešnic, izdanih v Mladinski knjigi in Cankarjevi založbi. Predstavljam vam deset naslovov knjig, ki vam bodo krajšale urice in vas potegnile v svet novih dogodivščin ter izmišljenih literarnih junakov. Nekateri vas bodo nasmejali, drugi spravili do solz, vsak po svoje pa vam bodo nasuli tudi življenjskih modrosti, v katerih se boste mogoče prepoznali. Pa začnimo!
Elizabeth Gilbert: Velika čarovnija
Nova knjiga avtorice uspešnice Jej, moli, ljubi v prevodu Sete Oblak govori o tem, kako opustiti strah in zaživeti ustvarjalno. Ste naveličani življenja brez ustvarjalne iskrice? Vas je strah zapustiti varno rutino in se lotiti tistega, za kar čutite, da je vaš pravi poklic? Tudi avtorica velikih uspešnic Jej, moli, ljubi in Pečat stvarjenja, Elizabeth Gilbert, piše, da jo je bilo nekoč strah slediti svojim sanjam. Ampak če ne poslušamo svojega notranjega, kreativnega glasu, smo opeharjeni za največjo srečo in občutek izpolnjenosti.
Haruki Murakami: Brezbarvni Tsukuru Tazaki in njegova leta romanja
V zadnjem Murakamijevem romanu, ki je v izvirniku izšel leta 2012, spremljamo tiho junaštvo Tsukuruja Tazakija, ki ga je usodno zaznamoval brutalen konec adolescentske idile. Četverica prijateljev ga je nenadoma izobčila iz svojega kroga in tako se v upanju, da se bo prikopal do osvobajajoče resnice začne njegovo dolgo, samotno romanje, na katerem spozna, da 'srca ljudi niso nujno povezana samo v spokoju. Če kaj, jih lahko povežejo rane'. Delo je prevedel Aleksander Mermal.
Muriel Barbery: Življenje vilinov
Novi roman francoske pisateljice Muriel Barbery, ki je pred leti očarala slovenske bralce z Eleganco ježa, se spogleduje s fantazijskim žanrom. Bolj kot s spletkami in krvavimi anekdotami se poigrava z domišljijo in lepoto, s skrivnostmi glasbe, s fantastičnimi živalmi, starimi zdravilkami in čudežnostjo domačih začimbnic. Poetično, neklišejsko zgodbo, ki jo je prevedla Saša Jerele, odlikujeta nežnost in globoka otožnost, s stopnjevanjem apokaliptičnih slutenj pa spretno vzdržuje napetost pred izbruhom resnične vojne, ki se bo razplamtela v drugem delu (predvidoma izide v letu 2017). Mimogrede, pisateljica Muriel Barbery bo 12. in 13. septembra letos obiskala Slovenijo.
Jiři Bezlaj: Evangelij za pitbule
Jiři Bezlaj, kipar in dolgoletni učitelj umetnostne zgodovine, je tudi esejist in avtor pesniške zbirke Poletje. Kratki roman Evangelij za pitbule (izšel je v zbirki Nova slovenska knjiga) je njegovo prvo prozno delo, v njem so se zgostile dolgoletne izkušnje iz sobivanja z mladostniki. Glavna junakinja je dijakinja tik pred maturo, govori o vsem, tudi o najbolj intimnih zadevah, preskakuje s teme na temo, a na koncu iz njenega na videz nepovezanega nakladanja vendarle razberemo, kaj je vzrok za pekočo bolečino v želodcu in za neuspeli poskus samomora.
Tanguy Viel: Pariz-Brest
Prevajalec Aleš Berger se je lotil te sicer ne najdaljše, a bizarne zgodbe o potovanju med provinco in prestolnico in nazaj. Pisatelj v prvi osebi slikovito popisuje svojo družino. Zgodba se polna slogovnih ekstravaganc in odmikov v dolga podredja marsikdaj lovi za rep. Kako tudi ne: Pariz-Brest-Pariz je (bila) znamenita kolesarska dirka z začetka prejšnjega stoletja, tako pa je ime tudi kolačku, ki naj bi imel obliko kolesa …
Metka Lampret: Kam bi dala takle dan
Liki v kratkih zgodbah, od otrok do starih ljudi, prihajajo iz različnih družbenih okolij, tudi takšnih, ki v sodobni slovenski književnosti le redko pridejo do glasu. Vsak po svoje so malo neprilagojeni in ne dovolj vključeni v skupnost, v kateri morajo živeti. Ob branju njihovih dogodivščin se bralec premika od smeha proti solzam in spet nazaj. Je umirajoči Polde res ubil ženo? Je nespečna in nesrečna soproga, ki prisluškuje v noči, odpustila prešuštniku? Sta deklici na dolgem potepu prišli v obljubljeno deželo?
Rosa Liksom: Temni paradiž
Zgodbe v zbirki Temni paradiž (1989) finske avtorice Rose Liksom običajno obsegajo le stran ali dve, a so izredno intenzivne. Med pripovedovalci se poleg obrobnežev iz urbanih okolij pogosto znajdejo podeželski posebneži. Nastopajo med drugim s čistočo obsedeni mladenič, ki noče zapustiti stanovanja, ženska, ki se ureja za svojo smrt, vdova, ki je ubila moža dva tedna po poroki … Ob vsebinski radikalnosti zgodbe odlikuje poseben črni humor in drzna raba jezika, kar daje njenemu pisanju dodatno avtentičnost. Prevod: Julija Potrč.
Luis Sepúlveda: Zgodba o polžu, ki je odkril pomen počasnosti
Priznani čilski pisatelj je v tej poetični zgodbici spisal poklon počasnemu ritmu narave. Pripoved o polžu, ki zapusti varno zavetje doma in se poda na nevarno pot, da bi izvedel, zakaj so polži počasni, vabi, da se na svet okoli sebe ozrete s svežimi, drugačnimi očmi. V tej lepo zgodbi bodo uživali mladi in malo starejši bralci, stari vse od 8 pa do 88 let. Iz izvirnika prevedla Vesna Velkovrh Bukilica.
Petra Hůlová: Postaja Tajga
Postaja Tajga (2008) v prevodu Nives Vidrih je skrivnostno intoniran pustolovski roman, v katerem avtorica povezuje različna obdobja, dežele, kulturna okolja in vrednostna merila, soočenje evropskega duha s sibirsko civilizacijo. Junaki so prebivalci tamkajšnjih zakotnih vasi ter dva danska pustolovca, ki se v razmaku nekaj desetletij odpravita v tajgo. Drugi raziskuje izginotje prvega. "Zgraditi mesto v tajgi, to lahko pade na pamet samo Rusom, grobijanom z nežno dušo," trdi danski študent antropologije Erske. Čeprav se je skrbno in sistematično pripravljal, čeprav je tako kot njegov predhodnik Hablund prebral na kupe gradiva, ni zmožen razumeti duše tajge.
Agata Tomažič: Zakaj potujete v take dežele?
Moja nekdanja sodelavka s časopisa Delo, sicer nadvse plodna publicistka, je uredila izbor svojih potopisnih reportaž iz Sobotne priloge in Pogledov, dodala je še nekaj neobjavljenih in bolj literarno obarvanih besedil. Ni pomembno, ali avtorica popisuje dogajanje v Siriji, Libiji, turškem Kurdistanu, Malaviju, Armeniji ali Kočevskem rogu; vsem zapisom sta skupna izbrušen slog in bogato besedišče, kar dokazuje, da se za dobro (novinarsko) zgodbo ni treba odpraviti na bojišče, temveč pretanjen pisec navdih za ubesedovanje najde lahko že v bližnji (pa tudi malo bolj oddaljeni) okolici.
Ni komentarjev:
Objavite komentar