Volkswagen želi z novim tiguanom izpolniti pričakovanja tistih, ki prisegajo na cestne terence. Novinec na testu naredi kajpak močen vtis, a pri tem, kot bo govora v nadaljevanju, lahko računa na precej tekmecev v podobnem ali enakem segmentu. V prvih 9 letih proizvodnje, kar je prišla na trg prva generacija tiguana, se je zanj odločilo 2,8 milijona voznikov, kar ni malo. K temu nedvomno pripomore ugleden zven znamke Volkswagen, k odločitvi kupcev pa so prispevali še drugi, povsem oprijemljivi razlogi.
Ni tiger in ni legvan
Modelsko ime se morda sliši čudno, a je tako, kakršno pač je. Izbrali so ga, mimogrede, bralci nemške revije in je sestavljenka iz ‘tigerja’ in ‘legvana’, kar da na koncu besedo tiguan. Zakaj so se odločili za tako ‘močno’ ime dveh v naravi zelo uspešnih predatorjev, na tem mestu ne mislim razpravljati, tiguan namreč po zunanjosti deluje relativno konzervativno, kljub ‘mačo’ videzu, a obenem tudi po voznih lastnostih ni ‘plenilski’, pač pa prej umirjeno eleganten in zanesljiv. Naj bo tako ali drugače, Volkswagen zadnje čase nastopa z modeli zanimivih imen, kot denimo Touran in Touareg, poleg Tiguana, ki sem ga imela na testu in ga je posodila Avtohiša Debevc iz Trzina preko svoje mengeške enote.
Na testu sem imela konkreten primerek, z dvolitrskim turbodizel motorjem, ki od sebe iztisne 110 kilovatov (kW) ali 150 konjskih moči, kar avtomobilu da vozno suverenost, do 100 kilometrov na uro potrebuje 9,3 sekunde, kar ni pretresljivo, vendar povsem spodobno glede na dimenzije ter težo vozila. Slednje se uvršča med terenska vozila, v razred SUV ali med športne terence, vozilo je petvratno in petsedežno, pogon je štirivaljni dizelski, tekočinsko hlajeni 16V, z delovno prostornino 1968 cm3, kot že rečeno z največjo močjo 110 kW (pri 3500 do 4000 vrtljajev na minute) ter z največ navora 340 Nm v območju 1750-3000 vrtljajev na minuto. Kar se prenosa moči na kolesa tiče, smo priča elektronsko nadzorovanemu štirikolesnemu pogonu 4 motion, z elektronsko prečno zaporo diferenciala (XDS); pnevmatike na vozilu so bile impozantnih mer 235/55 R 18.
Za več denarja več 'muzike'
Testno vozilo je bilo sicer malenkost ‘oskubljeno’, namesto 7-stopenjskega DSGi menjalnika z dvema sklopkama, ki se dobi v najvišji stopnji opremljenosti Highline, sem se morala zadovoljiti s 6-stopenjskim ročnim menjalnikom. Najbolje opremljeni tiguan z dvolitrskim TDI motorjem z opremo Highline in vso dodatno opremo stane sicer že kar zajetnih 41.755 evrov, medtem ko bi ‘moj’ testni avto zaradi oskubljenosti določenih elementov opreme, prav tako tudi odsotnosti navigacije in še česa, stal občutno manj.
Precizneje rečeno: cena osnovne različice tiguana (volkswagen tiguan trendline 2.0 TDI BMT 85) je 25.554 evrov, osnovna cena testnega vozila v opremi Highline 2.0 TDI BMT 4Motion je 36.601,59 evra, dodatna oprema pa bi stala 4.636,89 evra (vlečna kljuka z električnim izvlekom, dvižno prtljažno dno, easy open opcija za odpiranje prtljažnika s pomočjo gibanja noge, alu platišča na kolesih, alarmna naprava, business paket, električno poklopljivi zunanji ogledali in kovinska barva).
Marsikaj od v oklepaju navedenega sem imela, kakšni elementi pa so umanjkali, zato je bila končna cena konkretnega testnega vozila 35.027 evrov. In ko sem že spotoma omenila business ali poslovni paket: v njem dobite kot dodatek navigacijo PRO, vzvratno kamero in odlične žaromete LED plus, pri najvišji stopnji opreme so tudi zadnje luči serijsko v LED tehniki. Sam avto je sicer dovolj impresivnih mer, od tega dolžina znaša 4,486
metra, širina 1,839 metra, višina pa 1,632 metra. Razdalja med osema je
2,681 metra, najmanjša oddaljenost od tal pa je 20 centimetrov. Pri
takih dimenzijah je jasno, da krog obračanja ne more biti pod 11,5
metra. Masa praznega vozila je 1673 kilogramov, največja dovoljena masa
natovorjenega vozila pa je 2330 kilogramov.
Prtljažnik lahko normalno pogoltne 615 litrov, z zlaganjem zadnjih sedežev pa celo 1655 litrov. Ga želite naložiti? Ni problema. V dokup je na voljo tovarniško vgrajena vlečna naprava, ki stane 932 evrov (na testu je nisem imela, op.). Električno stikalo kljuko spusti izpod odbijača, a jo je treba na roke zatakniti v končni položaj, morda pa boste potrebovali še dodatni adapter za priklop elektrike. Največja dovoljena masa priklopnika je sicer 750 kilogramov (lahki priklopnik) ali do 2500 kilogramov (z naletno zavoro).
Njegov značaj je mačističen
Tovarniško izmerjena največja hitrost vozila je 200 km/h, točno za piko manj mi je tudi uspelo doseči (na uradni dirkaški stezi, kjer ni običajnih zakonskih omejitev). Relativno skromna ali pa vsaj ugodna poraba goriva me je presenetila. Mestna vožnja je, tovarniško merjena, 6,7 l/100 km, na odprti cesti samo 5,0 l/100 km, kombinirana poraba pa 5,6 l/100 km. Moja kombinirana poraba se je ustavila na 6,1 litra/100 km, kar se mi zdi precej dobro, na avtocesti sem dosegla 5,9 litra/100 km, priznam pa, da bi šlo še varčneje.
Pojdimo najprej okoli avta, ki z razpotegnjeno prednjo masko deluje širši, kot je v resnici. Tudi zadek je optično širok, na račun oblikovno ‘razpotegnjenih’ luči. Tiguanova 'ritka' je zdaj všečna, celo seksi. Ni slabo. Pravzaprav je od zadaj videti bolje, kot od spredaj, to je moje mnenje. Novi tiguan je malce daljši od svojega predhodnika, to se pozna tudi v potniški kabini, ki je lepo prostorna.
Prednja sedeža imata dolg pomik, vseeno pa potniki na zadnji klopi ne bodo trpeli neudobja. Tiguan je sicer eden redkih cestnih terencev, ki serijsko že v najnižji stopnji opremljenosti ponuja pomično zadnjo klop z vzdolžnim pomikom 18 centimetrov. Čeprav gre za petsedežnika, pa se da tudi na sredinskem sedežu v praksi dobro sedeti med vožnjo. Kompliment si zaslužijo tudi preprosto dostopna sidrišča isofix na zadnji klopi.
Za najbolj pikolovske naj povem, da ima novinec za 29 milimetrov več prostora za kolena na zadnjih klopeh, prtljažnik so povečali za 145 litrov na sedanjih 615. To dejstvo bi lahko povzela kar z besedami Matthiasa Thoma, enega od glavnih v koncernu VW, ki je o večji prostornini prtljažnika v šali dejal: "Zdaj gre v prtljažnik pet zavojev klobas več, kot prej, kar je super, če delate velik žur." Dobro ubesedeno!
Kar se omenjene zadnje klopi tiče, se ta sedaj pomakne za 20 milimetrov bolj, kot pri predhodniku. Maso vozila so inženirji znižali za 43 kilogramov in količnik zračnega upora zmanjšali za 13 odstotkov, tudi to je pripomoglo k nižjim končnim CO2 emisijam. Novi tiguan je sicer pravi alfa samec: oblikovno se diči s krajšimi previsi, širšimi ‘rameni’ in na zunaj premore več samozavesti, kot predhodnik. Prehodi med karoserijskimi površinami so ostro in možato začrtani. K robustnosti in ‘moškemu’ značaju prispevajo tudi velika kolesa in položaj 20 centimetrov nad asfaltom. Kljub temu pa se ga ženska ne bo ustrašila, še vedno je namreč videti eleganten in uporaben.
Prtljažnik je prostoren in lahko dostopen, z nizkim nakladalnim pragom, za pohvaliti je tudi dejstvo, da se prtljažna vrata visoko odpirajo. Dvojno dno prtljažnika (na testnem vozilu je bilo vključeno) je stvar doplačila in stane 170 evrov. Za dodatnih 725 evrov dobite še funkcijo easy open, to je prostoročno odpiranje prtljažnih vrat z ‘brco’ pod zadnji odbijač. Če vam je to seveda všeč oziroma se vam zdi potrebno - meni se namreč zdi, da se brez tega dodatka zlahka preživi.
Varnost za čisto petico
Če pokukamo noter, opazimo (v voznikovem primeru tudi izkusimo) zelo pregledno, natančno odmerjeno in racionalno delovno okolje. Ergonomija je malodane odlična. Inštrumentna plošča s klasičnimi merilniki je pregledna, na volanskem obroču so stikala za upravljanje, na sredini najdemo 8-palčni sredinski zaslon z upravljanjem na dotik. Vsekakor vam priporočam dokup business paketa, ki ga moj testni avto žal ni imel.
Serijsko je vgrajen radarski tempomat, ki obenem s sistemom za ohranjanje smeri vožnje (lane-assist) in sploh v kombinaciji z DSG menjalnikom omogoča dovolj avtonomno vožnjo, ki se obnese predvsem v prometnih zastojih. Pohvalila bi še en asistenčni sistem, to je preprečevanje naleta vozila (front assist), ki ima dodano funkcijo zaviranja v sili pri nižjih hitrostih v mestu in se odziva tudi na pešce. Del serijske opreme pri dražji različici je še samodejna klimatska naprava s triconskim uravnavanjem temperature, protialergijskim filtrom in dodatno krmilno enoto želene temperature zadaj.
Varnost v novem Tiguanu (ocena NCAP: 5 zvezdic, 2016) je skoraj neprekosljiva v svojem razredu: serijsko je opremljen z 7 zračnimi blazinami, vključno s tisto za voznikova kolena, tu sta še varnostni zavesi in 2x isofix, elektronski stabilizacijski program s krmilno asistenco in z ABS zavorno asistenco, ASR, EDS, MSR in potencialno še funkcija stabiliziranja prikolice. Poleg že omenjenega tempomata in front-assist funkcije omenimo še aktivni pokrov motorja, preprečevanje zdrsa pogonskih koles ASR in nadzor tlaka v pnevmatikah.
Vozniška izkušnja prijetna, a se jo da nadgraditi
O sami vožnji lahko napišem, da je lega na cesti zaradi kakovostnega podvozja natančna, vzmetenje je precej čvrsto ter učinkovito blaži tudi udarce s kratkih grbin (ležeče ‘policaje’ sem kajpak testirala, o tem ne gre dvomiti), nagibanja v ovinkih ni preveč, pohvalila bi dovolj agilno vožnjo in lahkotno upravljanje z vozilom. Položaj med vožnjo je udoben, k čemur pripomore veliko nastavitev vozniškega sedeža. Edino, kar bi se dalo po mojem mnenju še malenkost izboljšati, je zvočno tesnenje hrupa iz okolice v vozniško kabino (ta se, resnici na ljubo, pojavi samo pri velikih hitrostih, denimo na avtocesti ter še dodanih vetrovnih vremenskih razmerah). Vse je torej zelo blizu popolnosti.
Edina postavka, ki bi utegnila koga zmotiti pri nakupu, je relativno visoka cena, ki je kajpak povezana z uglednim imenom znamke Volkswagen. Tiguan se namreč lahko po lastnostih primerja z Nissanom qashqaijem, Kio sportage, Hyundai tucsonom, Fordom kuga ali Seatom ateco. Zadnje omenjeni Španec je sicer nižje na kakovostni lestvici in tudi prtljažnik ima manjši, vendar pa je njegova cena bistveno nižja. Tiguan pa ima še eno majhno pomanjkljivost in sicer, da vseeno ni čisto pravi terenec, celo s štirikolesnim pogonom. Čeprav obvlada kar nekaj elementov terenske vožnje, ima brez reduktorja še vedno svoje omejitve.
Plusi:
- suverena vozna dinamika
- zelo prostorna potniška kabina in odlično pregleden delovni prostor
- velik in prilagodljiv prtljažnik
- varčna poraba goriva
- dolgo pomična zadnja klop
- zelo dobra oprema za pasivno in aktivno varnost
- radarski tempomat
- elektronika menjalnika pri vožnji po klancu navzdol
Minusi:
- na naših cestah je blaženje zaradi prevelikih platišč premalo udobno
- plastiki v potniški kabini še manjka do pravega ugleda
- rezervno kolo bi načeloma morala imeti vsa terenska vozila, kit za popravilo pnevmatik namreč v izrednih razmerah ni dovolj
Besedilo in fotografije: Dragica Sušnik
Članek je bil objavljen v rubriki Ženska za volanom© v reviji Modre novice, september 2016
Ni komentarjev:
Objavite komentar