Citroën C4 Cactus je na trg prišel konec lani in takoj osvojil določen segment vozikov s svojimi simpatičnimi lastnostmi. To je model, s katerim je francoski proizvajalec zagotovo vzbudil pozornost, tako z obliko, kot dodatki in zanimivimi barvami karoserije, testni avto za modelsko leto 2015 je denimo nosil odtenek deep purple. Oblika je futuristična. Na videz je robusten, nekaj posebnega so že maska, dodatki črne plastike, obloge pod žarometi in višji boki, ki se spogledujejo s terensko obliko.
 |
| moj 'kaktus' je prišel v eni lepših barv, ki sliši na ime Deep Purple |
Vsekakor nihče ne spregleda Airbump oblog v plastiki in oblog na blatnikih. S čim imamo opravka? S križancem s terencem ali običajnim mestnim avtom, ki je pač precej drugačen že na pogled? Zagotovo je imela ženska za volanom tokrat v rokah nadvse zanimivo zverinico, ki je presegla vsa pričakovanja, še posebej, ko pod črto potegnemo končno ceno avtomobila!
Pozor, posebnež na cesti
Citroën je šel na nek način k svojemu izvoru, saj je v desetletjih obstoja že nekajkrat na trg poslal kultne avtomobile, ki so drugačni od masovne ponudbe, zabavni in, kot so dejali lani v najbolj referenčni tuji avtomobilski oddaji, Top Gear, pravi ‘avtomobilistični antidepresiv’. Kar spomnimo se denimo Citroënovega kultnega spačka in diane ali pa sodobnika DS, ki tudi nadaljuje to tradicijo. Res je, s kupom inovacij, z drugačnostjo, svežino, minimalistično zasnovo v notranjosti in z uporabniku prijaznimi rešitvami Cactus deluje kot doza dobre volje, ki jo okusimo vedno znova, ko se usedemo v tega ljubkega posebneža.
Naj kar takoj pojasnim, da so se želeli v ta avto takoj usesti družinski prijatelji (vemo, da v večini gospodinjstev nazadnje prav ženska odloči o nakupu in prijateljeva žena je bila zelo odločna, ko je naštevala argumente za nakup Cactusa…) in da se je med fotografiranjem avtomobila, ki sem ga deloma opravila na hrvaški obali, v Moščenički Dragi, takoj zbral okoli avta kup radovednežev, ki so si avto ogledali tako zunaj kot znotraj. Cactus je požel naklonjenost in odobravanje, kamorkoli sem se peljala.
Mehka vožnja, natančno krmiljenje
Pa bi se našel kdo, ki bi dejal: gre za psevdo križanca s terencem, ki sploh nima zveze z SUV razredom, malo je podoben vesoljski ladji, nekateri predrzni še dodajo, da so bili oblikovalci avta gotovo na kakšnih substancah ali celo na dobrem tripu – strinjam se, vse to je mogoče napisati, a bi avtu naredili krivico, če ne bi dodali še tega, da je morda na videz posebnež, vseeno pa celota deluje presenetljivo odlično!
Točno tako se ta avto tudi vozi. Je prostoren, udoben, z nadvušujočo vozno dinamiko in obenem mehkobo, ki vseeno ne gre na račun natančnega krmiljenja. Avto, ki nemara v svojem razredu tekmuje predvsem s Fiat Pando 4x4 in Reanult Capturjem, je narejen na platformi modelov C3 in Peugeota 208, kar je avto znatno pocenilo, a uporabnik razen končne in žepu prijetne cene ne bo občutil, da so inženirji avto zasnovali varčno! Temu lahko rečemo avtomobilska prihodnost. Vožnja je mehka in gladka, osvežujoče preprosta, motor odziven, prestavno razmerje optimalno, menjalnik natančen (govorim iz izkušnje ročnega menjalnika, slišala pa sem, da so bili novinarski kolegi iz sveta avtomobilizma zelo zadovoljni s samodejnim menjalnikom).
Za 200 kilogramov lažji od običajnega C4
Na voljo so štiricilinderski dizelski motor, kakršnega sem tudi sama vozila (1,6-litrski dizelski motor e-HDi) ali bencinski 1,2-litrski z zmogljivostjo do maksimalno 110 konjskih moči. Do stotke avto pospeši v 9,3 sekunde, če koga zanima, a saj to ni avto, ki bi ga kdo kupil zaradi ambicij do športne vožnje. Vsekakor se da iz njega marsikaj iztisniti in na ovinkih je avto kljub višji zasnovi zelo suveren in zanesljiv. Sama sem na ovinkih po kvarnerski rivieri uživala in ga tudi malo pognala, da se je izkazalo, iz kakšnega testa je avto. Obnesel se je vrhunsko!
Če boste vozili normalno, se boste navdušili nad končno porabo, ki se ustavi pri zgolj petih litrih na sto kilometrov… Če vam je avto všeč tudi z oblikovnega pogleda, ne boste nakupa obžalovali niti za milisekundo. Varčnost porabe in simpatično agilnost v vožnji je treba pripisati tudi znižani masi vozila, ki so jo Citroënovi razvojniki upseli spraviti pod eno tono, čeprav avto deluje napihnjeno in že skoraj nevarno. Manjša teža pomeni tudi večjo varčnost porabe in boljše pospeške. Cactus meri v dolžino 4,16 metra, ima enako medosno razdaljo in višino kot običajni citroën C4. Vendar je v notranjosti zdaj več prostora, tudi zato, ker so varnostno blazino za sovoznika inženirji vgradili v strop vozila. V Cactusa se zaradi višje postavitve tudi lažje vstopa, kar znamo ceniti vsi, ki nas kdaj uščipne v križu.
Zračni mehurčki za stransko zaščito
Pojdimo še okoli avtomobila in se ustavimo pri bočnih oblogah, ki vsakega mimoidočega navdušijo do te mere, da začne po otroško radovedno raziskovati ta material in drezati s prsti vanj, da bi videl, ali so pod oblogo res zračni mehurčki, kot so nekje prebrali. Ja, zračni mehurčki so! Tudi s to oblogo je Citroën samozavestno nakazal, da mu ni mar, kaj si drugi proizvajalci o tem mislijo, pač pa je imel v mislih uporabnika, ki mu gre na živce, da se stranice vrat tako hitro obdrgnejo na parkiriščih in pridelajo praske, ko lastnik sosednjega vozila neprevidno ali nemarno buta s svojimi vrati v avto nekoga drugega.
Menda ta obloga uspešno ščiti celo pri manjših trkih (do deset kilometrov na uro, recimo). Pri Cactusu prask na bokih torej ne boste zlahka pridelali, se pa vseeno vprašamo, hote ali nehote, ali bo obloga tudi čez nekaj let izgledala tako mična, ali pa bo obraba, ki pride z leti, vseeno vplivala na videz materiala. Nenazadnje že UV žarki plastiki naredijo precej škode in jo z leti ‘obšlesajo’. Odgovora na to v tem trenutku nimam, lahko pa napišem, da gre za termoplastični poliuretan, ki naj bi bil precej vzdržljiv material.
Minimalizem z možnostjo izboljšav
Notranjost je preprosta, a elegantna. Minimalistična, vendar posebna. Čeprav so linije precej ravne, so mehko zaobljene in dajejo občutek celovitosti in nekako, hm, vesoljskega lebdenja. Armatura je barvno čisti podaljšek zunanjosti, kar vas bo, upam, navdušilo vsaj tako, kot je mene. Zelo nenavadno deluje predal na sovoznikovi strani, ki se odpira z vrha z dvigom elegantne kovinske ročice. Ni ravno najglobji, kar sem jih videla, je pa neverjetno stajliš in na vrhu je opremljen z ABS oblogami, tako da na to ravnino lahko celo položite mobilni telefon in vam med vožnjo ne bo nikamor zdrsnil (preverjeno!).
Pri izstopanju navdušijo tudi retro ročaji kljuk. Kar se funkcij tiče, bo naslednje nekomu všeč, nekomu pa manj: večina neposrednih komand se namreč nahaja na sredinskem zaslonu, ki je spodobno velik (sedem palcev) in pregleden ter deluje na dotik. V praksi se dobro obnese in je za uporabo sila preprost, čeprav meniji niso v slovenščini. Zaslon, občutljiv na dotik, je dobro odziven. Nekaj nadzornih tipk se seveda nahaja tudi na volanu – za elektronsko omejitev hitrosti, za nastavitev glasnosti, izbor radijskih postaj in tako naprej.
Klimatska naprava deluje na tri načine (mehka, normalna, hitra), avto na testu je imel tudi navigacijo, ki se je izkazala in predvsem glasovno ni bila nadležna, na zaslonu pa lahko spremljate način vožnje, porabo, podatke o vozilu in nastavljate parametre svojemu okusu ustrezno. V tem vozilu je poleg že obveznega ‘modrega zoba’ za prostoročno telefonijo bila na voljo še kamera za vzvratno vožnjo kot eden od asistenčnih sistemov (ponoči sicer ne deluje najbolj pregledno, če jo primerjamo s konkurenco), od dodatne opreme pa bi izpostavila še nadvse udobne sedeže v kombinaciji pretežno usnja z obrobo iz tkanine.
Oba sedeža ponujata že prav foteljski komfort in za povrh imata ob strani vrtljiv gumb za večstopenjsko nastavitev ogrevanja. Vsekakor me v tem avtu ni zeblo. Za lep pogled je ves čas skrbela tudi panoramska streha, na kateri so se izmenjevali sončni žarki, oblaki, dež in zvezde, odvisno od časa in krajev, ki sem jih menjavala. Panoramska streha je nadvse funkcionalna, kljub odsotnosti roloja je sonce podnevi ne segreje, ponoči pa deluje, kot bi bila v celoti zatemnjena.
Veliko prostora, a ne na račun romantike
Malo mi je žal, da sem bila v avtu sama, saj lahko le razmišljam, kaj vse bi se dalo narediti s t.i. klopjo za za zaljubljence, ni namreč odveč opomniti na super idejo, da se da sprednje sedeže združiti v veliko zofo in potem… hm, s sopotnikom opazovati zvezde skozi panoramsko streho? Generacija, ki se je z avti še vozila v t.i. drive-in kinematografe, bi gotovo pohvalila ta retro element!
Zadnja klop ni deljiva, podremo jo lahko le v celoti. Potniki zadaj ne morejo odpreti stekel na oknih navdzol, ampak se jih da le stransko odpreti. Mene to ni motilo, zdelo se mi je ljubko, na tisti retro način, ki smo ga bili vajeni pri avtomobilih v preteklosti. Prtljažni prostor ima v osnovi 348 litrov in da se ga povečati na 1170 litrov z zlaganjem klopi.
Koliko bo novi lastnik odštel za ta bodljikavi primerek brez ene konkretne bodice (treba je namreč poduariti, da so tudi ocene varnosti za ta avto zelo visoke), je odvisno od preference, cene se začenjo pri 14.120 evrih in končajo pri 20.720 evrih. Pri samem vrhu je bila tudi oprema avta na testu, ki ga je posodil Avtomerkur iz Ljubljane. Avto bo slogovno zmogel ustreči številnim okusom, saj lahko po želji sestavite več sto različic avta z igranjem med notranjo in zunanjo opremo.
Kar se tiče motorjev, lahko po moči izbirate med 75 do 110 konjskih moči. Še to: avto na testu je imel obilje dodatne opreme, kot je panoramsko strešno okno, paket Park Assist, nadvse impresivna 17-palčna aluminijasta platišča, oblazinjenje in usnjene sedeže, zunanja ogledala in strešno obrobo v beli barvi. Stilsko za čisto desetko! Po voznih lastnostih pa le za eno piko manj.
Plusi
- ergonomija
- simpatična drugačnost
- prijetni materiali
- precizno krmiljenje in všečno udobna vožnja
- zelo nizka poraba goriva
Minusi:
- sovoznik je brez svojega zračnika na armaturni plošči na desni (zaradi položaja predala)
- segmentacija - Cactus je crossover samo po videzu, ne pa tudi po lastnostih
Besedilo in fotografije: Dragica Sušnik
Članek je bil objavljen v oktobrski številke revije Modre novice, v avtorski rubriki Ženska za volanom©
