Film, ki ga morate videti: The Big Short (Velika poteza)

Kako perverzno je bilo 'kazino bančništvo' in kdo se je igral z denarjem na naš račun? Jutri na platna prihaja eden najpomembnejših filmov sodobnega časa, ki vas bo šokiral, razbesnel, užalostil, na trenutke pa tudi zabaval. Kako se je začela svetovna gospodarska kriza leta 2008, ki je prizadela tudi evropsko in slovensko gospodarstvo, uničila na sto tisoče delovnih mest tudi na naši celini, skoraj povzročila zlom gospodarstva in katere posledice čutimo mnogi še danes?

Na to vprašanje zelo natančno odgovarja film Velika poteza, ki v naše kinematografe na redni spored prihaja jutri, 21. januarja. Film, ki ga je režiral Adam McKay in je eden od nespornih kandidatov za oskarje, smo si novinarji lahko na posebni projekciji ogledali že minuli teden, v njem pa z izjemno igro blestijo Christian Bale, Steve Carell, Ryan Gosling, Brad Pitt, Melissa Leo, Hamish Linklater, John Magaro, Rafe Spall, Jeremy Strong, Marisa Tomei in Finn Wittrock.

kdo je izumil CDS, finančni instrument za množično uničenje?

Film je posnet po resničnih dogodkih, ki bi skoraj zanetili katastrofo neslutenih razsežnosti; svetovna gospodarska kriza, pok nepremičninskega balona in zlom bančnega sistema pa so povzročili, da je na milijone Američanov ostalo brez svojega doma oziroma hiše, prav tako pa brez službe. Žal se kriza ni ustavila na ameriških tleh, kjer so jo zakuhali pohlepni posamezniki, ampak je zaradi soodvisnosti gospodarskih tokov zajela tudi Evropo in celo na stari celini povzročila kaos, nezaupanje v sistem, znižanje vrednosti evrske valute in odpuščanje.

Ryan Gosling kot Jared Vennett, bankir brez vesti, ki je na koncu za 45 milijonov dolarjev bogatejši

Če do zdaj niste zares razumeli, zakaj je danes vaš denar vreden manj, zakaj ste bili ob službo, zakaj ni nič več tako, kot je bilo, boste s pomočjo Velike poteze (The Big Short), ki je posneta po predlogi knjižne uspešnice Michaela Lewisa, zlahka razumeli vsa ozadja. Če zna namreč vzroke v nekaj stavkih razložiti celo Selena Gomez, potem ni vrag, da ne bi tudi vi dojeli, čeprav niste matematik. In ko smo že pri matematiki. Prav matematik je bil 'oče' poka nepremičninskega balona, ki je povzročil pospešeno padanje domin in padec velikih bank, saj je ustvaril umeten finančni instrument po imenu CDS, o katerem več čez nekaj vrstic.

V vlogi ekscentričnega matematičnega genija in upravitelja enega od finančnih skladov blesti Christian Bale (fotografija zgoraj). Dr. Michael Burry je leta 2005 preučil na tisoče individualnih posojil, združenih v visoko ocenjene hipotekarne obveznice in prišel do neverjetnega zaključka: obveznice so bile polne drugorazrednih kreditov, za katere je bilo neizogibno, da jih bodo ljudje čez nekaj let nehali odplačevati. Bankirji na Wall Streetu in vladne nadzorne agencije se na tempirano bombo niso ozirale, saj so jih zanimali predvsem kratkoročni dobički, Burry pa je medtem izumil nov finančni instrument, t. i. posel zamenjave kreditnega tveganja (credit default swap ali krajše CDS), da je na veliko osuplost lastnikov in vlagateljev lahko njegov hedge sklad s pomočjo kratkoročnih prodaj 'šortal' cvetoči nepremičninski trg. Burry se s tem, da je iz skrinje spustil pošast, ni pretirano obremenjeval, saj ga je kot znanstvenika gnala predvsem želja po tem, da bi nori eksperiment uspel in bi lastnikom sklada dokazal, da je imel prav.

Nekoliko drugačni motivi so gnali peščico pohlepnih in nadarjenih mladih borznih posrednikov in analitikov z Wall Streeta, ki so po naključju izvedeli za Burryjevo 'norost' in še sami zavohali priložnost za večdesetmilijonske dobičke brez pretiranega truda. Pretkani mladi bankir Jared Vennett je šel po sledi Burryja in prepričal vročekrvnega upravnika hedge sklada Marka Bauma, da je tudi on vložil več milijonov v CDS posle. Sprva skeptični Baum je s svojo ekipo mladih analitikov začel raziskovati dejansko stanje in ugotovil, kako se v tleh ameriškega in svetovnega gospodarstva odpira strašno brezno, a tudi priložnost za zaslužek. Fantje so na Floridi izprašali bahave ponudnike hipotek, ki so urejali posojila popolnoma nelikvidnim prosilcem, da izključno s posojili in brez vsakega pologa pridejo do nepremičnine ali celo več teh.

Brad Pitt kot Ben Rickert, nekdanji bankir, ki je izstopil iz igre

Po bitki zna seveda vsak biti general, tako da danes lahko razumemo, kako so ti na denar usekani fantje izkoristili neznanje in ignoranco ljudi, predvsem pa nezaslišane anomalije v bančnem sistemu, ki so take perverzne finančne malverzacije dopuščale (z bonitetnimi hišami vred, ne le velikimi bankami) in so sprožili verigo dramatičnih dogodkov. Ta film vas bo naučil vsega, česar še niste vedeli, vas izobrazil, obenem pa, vsaj tako upam, se boste zamislili nad daljnosežnimi posledicami človeške neumnosti in pohlepa, ki sta, tako se zdi, neskončna.

Vrhunski Steve Carell v vlogi Marka Bauma

Finančne ustanove, ki so s svojim lahkomiselnim vedenjem povzročile globalni kolaps sistema, so na koncu reševali - kdo drug le - navadni ljudje. Velike banke so bile prevelike, da bi padle, vlade so jih rešile z davkoplačevalskim denarjem tudi pri nas, ne le v ZDA in drugod po Evropi (edina izjema je bila Islandija, kjer so se 'navadni' ljudje uprli, da bi plačevali za pohlep finančnih institucij), milijoni Američanov so ostali brez domov, služb in pokojninskih prihrankov, lopovi, ki so bili na vrhu igre, pa sploh niso šli 'sedet na hladno', celo nagradili so jih. In posledice tega dogajanja čutimo ter odpravljamo še danes - tudi pri nas.

Ker se nam prav zlahka obeta še kakšna kriza v bližnji prihodnosti (ne pozabimo, da se rast kitajskega gospodarstva upočasnjuje) in ker je prav možno, da je napihnjen še kakšen drug balon, podobno, kot je bil leta 2007 nepremičninski, bo film pomagal, da začnete razmišljati o stvareh, ki imajo na vas veliko večji vpliv, kot bi želeli verjeti. Svet financ je lahko zelo vznemirljiv, adrenalinski, nevaren in pokvarjen - tudi o tem govori Velika poteza. Če si boste letos ogledali samo en film, naj bo to ta.