Megane je za francoskega proizvajalca avtomobilov eden najpomembnejših modelov, to je znano.
Renault je z njim, odkar je megane leta 1995 ugledal luč sveta, namreč pridobil skoraj sedem milijonov kupcev, kar ni zanemarljiva številka. Preden se dotaknem nove, torej IV. generacije megana, ki je že v aktualni ponudbi v Renaultovih avtosalonih, se naj za hip pomudim še pri tretji, ki je bila na trgu kar osem let.
Morda že malo predolgo, saj je v hitro spreminjajočem se in rapidno napredujočem avtomobilskem svetu to dolga doba, posebej glede na neusmiljeno konkurenco. Nekoč je megane že imel občutno prednost pred tekmeci, a kaj ko je bila III. generacija nekam povprečna, pa še s IV. generacijo so razvojniki dolgo odlašali, eden od teh razlogov je bilo tudi čakanje na (novo) skupno platformo novih renaultov (espace, talisman, scenic).
No, vse to lahko Renaultu odpustimo in pozabimo. Četrta generacija megana je namreč fantastična. Avto izgleda odlično in prav tako odlično se vozi, čeprav ga v nadaljevanju ne nameravam le hvaliti, ampak kako malenkost tudi pograjati. Med temi elementi gotovo ne bo cena, saj ostaja nadvse konkurenčna, če primerjamo novega megana z njegovimi potencialnimi tekmeci: ti so, na kratko našteto, naslednji: Peugeot 308, VW golf, Opel astra, Seat Leon in Ford Focus.
Oblikovalsko vpadljiv in drzen
Novi megane je sinteza bogatega znanja, ki ga premore Renault, pri določenih paketih opreme vas bodo presenetili celo elementi, s katerimi se konkurenca (še) ne more hvaliti. Oblikovno je novi megane vpadljiv, drzen in seksi. Sprednja maska je impozantna že podnevi, kaj šele ponoči, posebej če imamo opcijsko dokupljeno LED osvetlitev žarometov, ki daje prepoznaven ‘C’ podpis na daleč.
Karoserija v črni barvi, kot jo je imel moj testni avto, se tudi nadvse poda paketni opremi GT Line dCi 130 (slednje označuje dizelski pogon in število konjev, mimogrede), zares privlačna kombinacija, ki je zagotovila precejšnje število občudujočih pogledov, ko sem vozila testni avto, ki ga je posodila
Avtohiša Malgaj z Viča.
Tudi zadek novega megana ni nič slabši; zadnje luči se zajedajo v celotno širino vozila, na sredini jih strateško preseka renaultov logotip. Podobno oblikovanje lahko najdemo pri novem renaultovem talismanu in cliu, v bližnji prihodnosti se nam obeta še nekaj popolnoma prenovljenih modelov z renaultovih proizvodnih linij. Skratka, predvsem zaradi svetlobnega podpisa spredaj in zadaj je novi megane (tako kot še drugi omenjeni prenovljeni renaultovi modeli) na cesti lepo opazen in opažen.
Četrta generacija megana je večja od predhodne: vozilo je zdaj daljše približno 6,5 centimetra, karoserijo so znižali za 2,5 centimetra. Previsi so po novem krajši, koloteka sta občutno širša. To daje novemu meganu ne samo bolj nabit in kompakten videz, ampak tudi pridih športnosti, občuti pa se prenova tudi med vožnjo, saj se vozilo suvereno zlije s cesto in usidra na vozni površini. Potniki na zadnji klopi imajo še nekoliko več prostora, a slišati je očitke nekaterih (očitno višjih potnikov z daljšimi nogami), da je zadaj še vedno premalo prostora za res udobno sedenje.
Kot ženska srednje postave tega nisem občutila, si pa lahko predstavljam tegobe višjih ali kako drugače zajetnejših potnikov na zadnji klopi. No, vseeno tako zelo trpeli med vožnjo ne bodo. Znano je pač, da avtomobilski novinarji vsak avto prerešetajo oziroma prerešetamo tako, da gotovo najdemo kak minus, tudi če ni velik. Prtljažnik v novem meganu pa ponuja 434 litrov prostornine, kar je več kot pri VW golfu ali fordu focusu. Očitali bi mu lahko samo malce visok in širok nakladalni rob, sicer je pohvalno prostoren.
Hvalevredno zasnovan delovni prostor
Kar se tiče ambienta oziroma potniške kabine, je ta prijetno zasnovana, še posebej voznikov delovni prostor. Morda se bo zdel komu volanski obroč velik, mene dimenzije niso motile, sploh ker je na otip debel in takorekoč športno zasnovan. Morda bo koga zmotila na videz nekoliko svetleča oziroma t.i. ‘piano’ plastika, to je seveda stvar okusa.
Sredinska konzola je pregledna, sedeži spredaj zelo udobni in sploh v paketni opremi GT Line, kot sem jo imela na testu, nadvse športnega videza, izdelani iz enega kosa, hrbtni del se torej brez prekinitve podaljšuje v naslon za glavo. V opremi GT Line imajo ti sedeži (izdelani iz napa usnja) izrazit bočni oprijem, športen videz sedežev še poudarjajo kontrastni modri dvojni šivi. Tudi osrednji digitalni prikazovalnik vrtljajev in hitrosti je pregledno in vizualno enoten: prav lično je zasnovan in če k temu prištejemo še več načinov možnih barvnih osvetlitev, je vtis res popoln.
Tudi v novincu vas bo proti doplačilu 300 evrov pričakal 8,7-palčni zaslon na dotik, ki je eden največjih v segmentu in ga je renault vgradil že v nova modela talisman in espace. S pomočjo tega bosta voznik ali sopotnik upravljala nabor različnih funkcij (mimogrede, ob volanskem obroču na desni strani so še vedno pustili klasične gumbe za uravnavanje glasnosti avdio sistema in nastavljanje temperature klimatske naprave).
Kar se tiče sodobnih tehnologij in povezljivosti, so pri renaultu za razliko od nekaterih drugih avtomobilskih znamk razvili svoj lasten sistem infozabavnega vmesnika R-Link (namesto, da bi vgradili Applov Car Play ali Googlov Android Auto). Že prej omenjeni pokončni zaslon je dobro odziven, morda že kar predobro, ker me je nekajkrat pri odločitvi dobesedno prehitel. Preko njega lahko gremo tudi v t.i. funkcijo multi-sense in spreminjamo v njej spremembo načina vožnje, od eko, normalnega preko komfortnega, lahko pa si nastavimo tudi personaliziranega, torej ukrojenega po lastni meri pa vse do športnega, ki je meni ponavadi najljubši.
Po pravici povedano se meganu komforten oziroma udoben način (comfort, op.) kar najbolje poda. Sprememba načina vožnje vpliva na krmilni mehanizem, na občutljivost stopalke za plin in motorne nastavitve, same amortizacije oz. vzmetenja pa ne spremeni. Zelo koristen pripomoček je tudi računalnik v vozilu, ki poroča o prevoženi razdalji, porabi goriva (ta se je pri testnem vozilu ustavila na 6,2 litra na prevoženih sto kilometrov), povprečni hitrosti in še nekaj parametrih.
Za prijetnejše vzdušje v potniški kabini lahko spreminjate ambientalno osvetlitev, vse od rumene in zelene barve do meni najljubših modre in vijolične, lahko se odločite tudi za rdečo osvetlitev notranjosti (ki pa se tako ali tako v vsakem primeru prižge, če nastavitev načina vožnje spremenite na športno). Nikakor ne morem mimo nastavitve ‘cikel za prijetnejši zrak’, pripomočka, ki filtrira zrak v potniški kabini, kar boste v zgoščenih prometnih konicah zagotovo znali ceniti!
Računalnik vas preko senzorjev tudi opozarja z lestvico trenutne onesnaženosti zraka, vsekakor hvalevreden dodatek, uporaben v sodobnih razmerah. Pod aktivnim zaslonom na dotik se nahajajo tipke, občutljive na dotik, ki so bližnjice za upravljanje z najpomembnejšimi funkcijami v avtu, ki jih voznik najpogosteje potrebuje; do njih lahko enostavno in hitro dostopa med samo vožnjo. Testni avto je imel dva USB priključka, kar mi je prišlo prav, saj sem preko enega poslušala glasbo, preko drugega pa polnila mobilni telefon.
Od preostalih zadev je za pohvaliti še dvoconsko klimatsko napravo, ki je nastavljiva na pol stopinje Celzija natančno, zračenje oziroma ogrevanje potniške kabine je prijetno, nevsiljivo in v celoti optimalno razvejano.
Veliko varnosti in dinamike
Kar se tiče varnostne opreme, je ta že serijsko, posebej pri doplačilu pa res bogata: vozniku so na voljo aktivni tempomat, žarometi s samodejnim prilagajanjem dolžine snopa, zaznavanje prometnih znakov in signalizacije, aktivno zaviranje v sili, opozarjanje na premajhno varnostno razdaljo, opozarjanje pri nehotenem zapuščanju voznega pasu, opozarjanje na vozila v mrtvem kotu, pomočnik za lažje parkiranje, vzvratna kamera, itd.
Če gremo na dodatno opremo, vas bo ta stala približno 2.450 evrov: paket za parkiranje (sistem za nadzor mrtvega kota, sistem za pomoč pri parkiranju Easy Park Assist, kamera za vzvratno vožnjo 650 evrov), paket Varnost Plus (aktivni tempomat, sistem ohranitve varnostne razdalje, sistem samodejnega zaviranja v sili - cena 650 evrov), projekcijski oziroma Head-Up zaslon, električno poklopljiv, stane 350 evrov, multimedijski sistem R-Link 2 z 8,7-palčnim zaslonom na dotik 300 evrov, kovinska brava 500 evrov.
V kolikor se odločite za oznako GT, boste dobili najbogatejši paket opreme, ta ima tudi na voljo čvrstejše blaženje, večje zavore in bolj direkten krmilni mehanizem. Samo v GT verziji je na voljo tudi štirikolesno krmiljenje 4Control. V motorni ponudbi je na voljo več bencinskih in dizelskih agregatov; kot že rečeno, moj je bil 1,6-litrski dizelski motor s 96 kW oziroma 130 konjskimi močmi. Cena renault megane dCi 130 GT line, ki sem ga vozila, se ustavi pri 21.390 evrov.
Prodajne izkušnje kažejo, da se kupci odločajo predvsem za 1,5-litrski dizelski (dCi) motor 110. Paketov opreme je na voljo več (life, zen, intens, EDC in GT Line), največ se bodo kupci predvidoma odločali za paket intens, ki je napram GT Line tudi cenejši (avto s takim paketom opreme, renault megane dCi 110 intens, bi stal 18.490 evrov, k temu je treba prišteti - pravzaprav k vsem končnim cenam - še tisoč evrov aktualnega popusta).
Vstopna cena novega megana je zgolj 13.990 evrov, a ponuja najšibkejšo motorno (bencinsko) različico in najmanj opreme (paket life). Večina agregatov, tako bencinskih kot dizelskih, je povezana s šeststopenjskim ročnim menjalnikom, za doplačilo priblžno dva tisoč evrov je na voljo tudi 7-stopenjski dvosklopčni avtomatski oziroma samodejni menjalnik EDC. Pri testnem vozilu se je šeststopenjski ročni menjalnik izkazal za kar optimalnega pri prenosu moči.
Čeprav se nekateri uporabniki nagibajo v smer bencinskih motorjev, mene bolj prepriča dizelski agregat, lahkega srca bi dala prednost 1,6-litrskemu dCi, kot sem ga imela na testu, ker je močnejši in prožnejši (čeprav manj varčen) od 1,5-litrske inačice. Za dizelski motor bi morali pri meganu doplačati od tisoč do 2.500 evrov, odvisno tudi od menjalnika. Kot so že drugi preračunali, se doplačilo kupcu povrne po 30.000 - 75.000 prevoženih kilometrih. Doplačilo za šibkejši dizelski motor se povrne po približno 30.000 prevoženih kilometrih, pri (naj)močnejši verziji pa po 75.000 prevoženih kilometrih.
Končna razsodba se torej glasi: Megane IV. generacije je končno tam, kjer je bil pred več kot desetletjem in kjer je kazal pot svojim tekmecem v razredu. Odličnega videza, prijetnih voznih lastnosti in tehnološko napreden je ponovno zgled, kakršen bi moral biti že v prejšnji generaciji. A čakanje nanj se je splačalo.
Plusi:
- ponovno rojstvo odličnega megana
- zunanje oblikovanje, drzne linije
- pokončen osrednji digitalni zaslon (izkazal se je kot najboljša izbira tudi v premijskem razredu drugih avtomobilskih znamk)
- v paketu GT Line je največ športnosti: tudi velika platišča, izrazitejši blatniki, zatemnjena stekla, poudarjeni okviri stranskih ogledal
- odličen in dodobra preizkušen dizelski agregat
- uživaška in dinamična vožnja
- ugodna končna cena
Minusa:
- bencinski motorji z dna ponudbe niso konkurenčni
- po mnenju nekaterih premalo prostora na zadnji klopi
Besedilo in fotografije: Dragica Sušnik
Članek je bil objavljen v reviji Modre novice novembra 2016, v rubriki Ženska za volanom©